mladina, stran 16

MINROELEKTRONIKA — RAČUNALNIŠTVO — INFORMATIKA —

DATOTEKA, PODATKOVNA BATA,
BANKA PODATKOV

Čeprav se zdijo izrazi datoteka,
podatkovna baza, podatkovna
banka marsikomu tuji in učeni, pa bi
bito najbrž težko najti koga, ki nima

zasebnega seznama tele-
fonskih številk: ali naslovov, kuhar-
ske knjige ali telefonskega imenika.
V računalniškem jeziku se seznam
istopomenskih podatkov imenuje
datoteka. Gradniki datoteke so za
si, ti pa so sestavljeni iz polj. Če
vzamem za primer telefonski imenik,
ki vsebuje podatke o telefonskih na-
ročnikih, potem lahko označim celo-
ten imenik za datoteko, posamez-
nega naročnika za zapis, podatki o
naročniku, kot so ime, priimek, na-
slov in telefonska številka pa so polja

zapisa.

Podatkovna baza je že širši
pojem, saj označuje zbirko datotek,
ki vsebujejo medsebojno odvisne in-
formacije ie

Zbirka podatkovnih baz, ki ni
nujno, da so med seboj povezane in

' odvisne, pa je podatkovna banka.

Pri ravnanju z datotekami je raču-
nalnik človeku prihranil zelo veliko
zamudnega in nekreativnega dela.
Že samo kreiranje datoteke z raču-
nalnikom je veliko elegantriejše, zelo
hitra pa so opravila, kot so sortiranje,
iskanje posameznega podatka v da-
toteki ter ažuriranje (dodajanje novih
podatkov, brisanje neželenih podat-
peli popravljanje posameznih po-

ov

Za delo z datotekami obstaja zelo
veliko programov. Najenostavnejši
je program, imenovan upravljalec
datotek (file menager), ki je primeren
v glavnem za domačo uporabo. Tak
program zna kreirati datoteko, jo sor-
tira, poišče posamezen element,
vnaša popravke v datoteko in mo-
goče še kaj. Primeren je za kreiranje

.in vzdrževanje raznih seznamov,
tj seznama knjig v domači knjižni-

, Vodenja hišnega računovodstva,
seznama telefonskih številk prijate-
ljev, seznama naslovov in mogoče
tudi za kakšno manjšo poslovno
aplikacijo. Ne zna pa opravljati po-
slov, ki bi uporabljali podatke z več
datotek hkrati.

Na višjem nivoju je program, ime-
novan upravljalski sistem podat-
kovne baze (data base managment
system — DBMS). Ta zna delati vse,
kar je bilo že rečenega za upravljalec
datotek in še veliko več. Operira z
več datotekami hkrati, jih primerja,
zliva, izvaja operacije nad njimi itd.

tovrstni programi razumejo
tudi globalne ukaze. To'so ukazi za
izvršitev določene operacije nad ce-
lotno podatkovno bazo.

Primer za DBMS je program, ki
izračunava osebne dohodke delav-
cev v podjetju. Podatkovno bazo tvo-
rijo npr. datoteka o osebnih podatkih
delavcev, datoteka o zvrsti dela vsa-
kega delavca, datoteka občin s po-
datki o raznih prispevkih. itd. Te tri
datoteke so med seboj odvisne in se
pri obračunu tudi hkrati uporabljajo.

Najbolj kompleksni programi s
tega področja pa so mrežni hierar-

hični sitemi za upravljanje. bank po-.

datkov.

V nadaljevanju je objavljen pro-
gram za mikroračunalnik ZX Spec-
trum in z morebitnimi manjšimi po-
pravki mogoče še za katerega. Pro-
gram je preprost primer programa za
upravljanje z datotekami.

Lastnosti in navodila za uporabo
programa:

Program kreira datoteko, ki jo
shrani na kaseto pod imenom, ki ga
želi uporabnik. Računalnik (48 K) je
sposoben hraniti približno 800 zapi-

-sov, dolgih 32 znakov, ali več krajših

ali manj daljših zapisov. Zato pro-
gram na začetku vpraša uporabnika,
kako dolge zapise želi in mu odvisno
od tega odgovori, koliko podatkov
lahko naenkrat shrani.

Podrobnejši opis programa:

vrste:

10—30: začetni izpis na ekran

40—60: rezerviranje polj; število
zapisov datoteke je D--1; zadnji
zapis je rezervni in vsebuje znak »%«;
»"« kaže na konec uporabnih podat-
kov na datoteki, če datoteka ni po-
polnoma zasedena

70—175: izpis ukazov, ki jih pro-
gram pozna, branje ukaza z ekrana
in ustrezno krmiljenje

180—195: procedura, ki prešteje
število zapisov v datoteki. Ta poda-
tek je shranjen v spremenljivki K.

200—270: vnašanje novih podat-
kov. Program izpiše zaporedno pro-
sto številko zapisa v datoteki in čaka
na vnos zapisa. Vnašanje se konča,
ko uporabnik pritisne tipko »K« ali če
je podatkovna baza polna. V proce-
duri 240—270 se vneseni podatki
sortirajo po naraščajočem vrstnem
redu (številke, velike črke, male
črke). Za sortiranje je uporabljen
najbolj preprost in tudi eden najbolj
počasnih algortimov (posebno pri
večjem številu podatkov), imenovan
bubile sort

300—350: pregled shranjenih
elementov. Pri tem opozarjam na
naslednjo pomanjkljivost: če na
vprašanje scroli? odgovoriš z »N« ali
»Break« je izvajanje programa pre-
kinjeno in na ta način lahko izgubiš

večje število ravnokar vtipkanih po-
datkov. Ker pa so ti podatki še vedno
v spominu, ti v takem primeru svetu-
jem, da jih shraniš na kaseto z Uka-
zom SAVE ime DATA AS ().

400—540:. izpis posameznega
podatka. Pri tem je treba vnesti eno
ali več začetnih črk želenega podat-
ka. Če s tem podatek ni enoumno
določen, potem so izpisani vsi po-
datki s to začetno oz. s temi začet-
nimi črkami: s

800—820: shranitev podatkov na
kaseto. Program zahteva vpis
imena, pod katerim naj shrani dato-
teko in jo nato shrani.

900—930: vnašanje datoteke s
kasete. Program vpraša za ime da-
toteke in jo nato vnese.

1000-—1540: popravljanje žele-
nega podatka. Podatek, ki ga želiš
popravljati, si moraš najprej izpisati
na ekran. Pri tem je treba navesti to-
liko začetnih črk, da je podatek
enoumno določen, sicer vzame pr-
vega, ki vsbuje te začetne črke. Ko je
podatek izpisan na ekran, ga lahko
zbrišeš ali popraviš. Popravljanje
poteka takole: določeno število zna-
kov, ki si z njimi zadovoljen, eno-
stavno. preskočiš (ukaz »P«); To

CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV
V NAŠI SOSEŠČINI

ono 48K 423,000 do 499.000 lir
Spectrum 16 K 339.000 do 398.000 lir
Commodore CBM 64 : 625.000 lir
Commodore Vic 20 199.000 lir
Hewlett Packard 12 C 255.000 lir
Hewlett Packard 15 C 255.000 lir
Hewlett Packard 41 CX 659.000 Jir
Kid 2010 48 K 1,210.000 lir
Beap c 48 K 750.000 lir

Cene so veljale v začetku maja 1984. Praviloma so nižje v notranjosti, (Rim, itd.) višje
pa v Trstu, Gorici, Vidmu, Trbižu... ; ; či

Za boljšo predstavo cene v lirah delimo z 10 in dobimo cene v dinarjih (novih, seveda),
ki so nekoliko nižje kot v Avstriji in višje kot v ZRN. : ;

Nekaj naslovov, kjer si omenjene in druge osebne in žepne računalnike lahko ogledate
(in kupite): ič
Trst
1. Bit Shop, Via Severo, 138
2. Bit Shop, Via Torrebianca, 18
3. Bit Shop, Via Paolo Reti, 6

Videm

Via Tavagnacco, 89/91
Milano

1. Galleria Manconi, 40

2. Via Altaguardia, 2

Rim

1. Via G. Villani, 24 —26

2. Via Valsavaranches, 18/26
Trbiž

Via: IV Novembre, 13A