ii 4 čunalniki vse bolj izrivajo minije, saj njihova zmogljivost narašča, cene miniračunalnikov pa se morajo na njihov račun zniževati. Leta 1982 je ' bilo po svetu prodanih že blizu 1,5 milijona osebnih računalnikov in ta številka bo vsako leto le še večja. V ' » bodoče se bodo osebni računalniki največ uporabljali v poslovne name- ne, kot domači hišni računalniki in za izobraževanje: Naj navedem nekaj najbolj znanih modelov osebnih ra- čunalnikov, ki so gotovo poznani tudi domačim ljubiteljem mikroračunalni- — kov: Atari 400 in 800, BBCA ter BBC B, Commodore modeli 64, Vic 20, 700, 4016, 4032, 8082, Dragon 32, —. Geniel in Il, Jupiter Ace, Lynx, Sinc- - lair ZX 81 in Spectrum, Tandy TR S 80 modeli Colour Computer, 100, PC-4, Apple 1, li, Ile, HP 75C, HP 86A, IBM PC, Fujitsu FM8 itd. itd. Računalniške razmere pri nas imamo nekaj mikroračunalnikov, ki deloma zaradi cene in deloma za- radi velikosti niso primerni za do- mačo uporabo in temu tudi prvotno niso namenjeni. To so ID-80, družina Delta 323 (modela M1 in M3), ter namizni računalnik Partner. Edini hišni računalnik, ki se ga da trenutno dobiti, in to po zmerni ceni, je Galak- ' sija, že nekaj časa pa se napoveduje mikroračunalnik HR 84, ki pa bo za posameznika najbrž predrag (10: starih milijonov ali že tudi več). Če upoštevamo še to, da je uvoz raču- nalniške opreme prepovedan, pri- demo do ugotovitve, da je slika raču- ' nalniške ponudbe pri nas zelo ža- lostna. Medtem ko imajo v tujini računal- nike že v vrtcih in cel kup simpatičnih programov za učenje majhnih otrok, pa pri nas človek, ki študira računal- ništvo, komajda kaj sliši o mikrora- :čunalnikih. - Medtem ko je ameriška firma Apple nedavno predlagala, da bi - vsaki ameriški šoli (šol je.103.000) poklonila računalnik, če bi imela pri "tem davčne olajšave, se mora pri nas tisti, ki bi rad prišel do računal- nika pošteno potruditi in ponavadi uporabiti tudi nelegalne poti. Stvari so se sicer začele tudi pri nas počasi premikati, toda če pomi- slimo, da v razvitih državah drvijo z veliko naglico naprej, se lahko le vprašamo, kako in kdaj, če sploh kdaj, bomo lahko nadoknadili zamu- jeno. Kaj nas čaka? " Znanstveniki NEHAJ da bo v prihodnjih desetih letih raba raču- nalnikov in predvsem mikroračunal- nikov tudi v srednje razvitih družbah postala nekaj vsakdanjega. Z njimi ,se bomo vse bolj srečevali v službi, doma, v šoli, pri športu, zabavi itd. V' — nekaj letih bo imel običajen mikrora- čunalnik najmanj 1 MB (en megaby- . na. te) spomina. (Spectrum ima npr. 16 ali 48 KB). Konec tega desetletja bo na razpolago čip z milijon elementi) čip-chip je kvadratna ali pravokotna ploščica s stranicami okoli 5 mm, se- stavljena iz silicija ali iz germanije- vega kristala, na njej pa so elementi integriranega vezja). Ker pa ima tudi mikroelektronika svoje meje; že nekaj časa vzporedno potekajo tudi raziskave na področju genetike, katerih namen je izdelava - biočipa. Po mikroelektronski revolu- ciji se nam obeta torej obdobje ge- netskega inženiringa, kar pa je vsaj - za nas na Balkanu precej Zagaana prihodnost. Zaenkrat so bolj zanimive »spre- " membe, ki se nam obetajo že v tem in: naslednjem desetletju. O spre- membah, ki jih bo mikroelektronika povzročila v gospodarskih in. druž- benih dejavnostih bomo spregovorili kdaj drugič, danes pa si poglejmo, kako bo mikroračunalnik spremeni! naše družinsko in gospodinjsko živ- ljenje. Že danes so računalniki z re- lativno velikim spominom tako majh- ni, da jih skupaj z ekranom eno- stavno postavimo na mizo v dnevni sobi. Cena mikroračunalnikov na svetovnem trgu nenehno pada, zato se čedalje več'ljudi odloča (tudi pri nas) za nakup osebnega računalni- ka. Družina lahko preko računalnika plačuje račune za elektriko, komu- nalo in druge storitve, z ekrana bo možno prebrati prispelo pošto, dnevne novice iz različnih revij itd. Z' : računalnikom bo posamezno go- spodinjstvo povezano z banko po- datkov, ki bo obsegala npr. tudi > knjige določene zvrsti, lahko bomo : izbrali poljubno, računalnik jo bo lahko jo bomo brali z prevedel, ekrana ali pa enostavno poslušali. Z računalnikom se bomo lahko vključili v tečaj ročnih spretnosti, otrokom pa bo pomagal pri učenju in domačih nalogah. Kasneje se bo tudi del pouka lahko odvijal doma — ' preko računalnika. Preko računalnika se bomo pove- zali s kolegom in odigrali partijo šaha, dame ali biljarda. Z računalni- kom bomo opravili dnevni nakup, pregledali preko ekrana police trgo- vin, naročili določen predmet in na- kazali denar z družinskega proraču- Vse to vodi lahko k bolj povezani, svobodnejši — ali pa tudi k nesvo- bodni in odtujeni družbi. To pa ni več odvisno od računalnika, temveč od človeka. SILVA PREDALIČ PROGRAMSKA PRILOGA Da ne bo vsetole pisanje preveč suhoparno in za marsikoga neza- nimivo; prilagam program za re- ševanje. anagramov. Avtor pro-.- grama je Mark C. Worley.objavljen pa je bil v reviji Byte 2/7984. Pro- gram sem priredila tako, da je pri- meren za ZX Spectrum in mogoče še kak drug mikroračunalnik. Najprej nekaj o tem, kaj sploh po- meni beseda anagram. Če imam dano besedo, potem je anagram vsaka beseda sestavljena iz istih črk in enako dolga kot dana beseda, pri čemer so lahko črke poljubno pre- mešane, napr. SIBAC, je anagram besede BASIC. Če je dana beseda dolga N znakov, potem se da iz nje izpeljati N! (N fakulteta < 'N(N-1) (N-2)... 2.1) anagramov, vključno z besedo samo. Tako ima beseda iz treh črk šest možnih kombina- cij(3! — 3.2.1. — 6). Beseda iz štirih črk ima 24 možnih kombinacij (4! — 4.3.2.1 -— 24), beseda, dolga pet črk ima 120 kombinacij, beseda, dolga šest črk pa že 720 kombina- cij. Program Anagram. . bas sprejme besede, dolge od 3 do 6 znakov. . Pri besedi, znaka je rešitev preveč preprosta, medtem ko je pri besedah, daljših , Od šest znakov pregledovanje na - ekranu že predolgo, saj ima bese- da, dolga sedem znakov že 5040. dolgi dva NIKROELEKTRONIKA — RAČUNALNIŠTVO — INFORM kombinacij. Opis poteka programa: Po vpisu besede W$ preveri dolžino te besede (dolžina — D) in rezerviraj polje A$ s to dolžino. Posamezni elementi polja A$ do- bijo vrednost posameznih črk be-. Če je beseda krajša od treh ali daljša od šestih črk, potem je treba vpisati novo besedo. Be- seda s tremi črkami da šest kom- binacij. To je zagotovljeno z zanko v vrsti 400, ki se trikrat ponovi, znotraj te zanke pa sta dve zame- njavi, torej 3 x 2 da šest kombina- cij. Če je beseda dolga štiri znake, sledi skok na rutino v vrsti 300, če je beseda dolga pet znakov pro- gram skoči na rutino 200, pri še- 'stih znakih pa na rutino 500. Pri testiranju programa pa sem ugo- tovila tole pomanjkljivost: pro- gram dela pravilno za besede, ki so sestavljene iz samih različnih črk, če pa je v besedi več enakih črk, pride do podvajanja kombi- načij, tega pa ta program ne upošteva in tako npr. pri besedi ARA izpiše šestkrat AAA. Če se komu da, naj se pozabava s programom ter ga izboljša . m da bo izločil enake kombinacije in pošlje izboljšano rešitev. Pa ve- liko zabave pri programiranju! ooooooooooososooosono 10 REM anagram. bas 30 INPUT »Vpiši. besedo (te zaba iz programa)«; WS 35 PRINT" 40 IFWS—»I« THEN STOP 50 LET D—LENWS 60 IFD » 3 THEN PRINT »Tako lahkih problemov ne rešujem« : GOTO 30 70 IFD» GOTO 30 80 DIMAS (6,1) 100 FORI<—1 TOD 110 LETAS () <—WS (lb) 120 NEXTI 6 THEN PRINT »Beseda je lahko dolga največ 6 znakov« : 9 130 IF D—3 THEN GOSUB400: GOTO30 .. s 140 IF D:—4 THEN GOSUB 300 : GOTO 30 150 IF D —5 THEN GOSUB 200 : GOTO 30 180 GOSUB 500 : GOTO 30 200 FORJ — 1 TO5 210 LETTS<:AS (2): LETAS (2) — SIS) : LET A$9(5) —- TS: GOSUB 300 220 NEXTJ 230 RETURN 300 GOSUB 400 310 'LET TS — A$(1) : LETAS(1) <:AJ(4) :LET AS(4) — 320 LET TS — AS(2) : LET AS(2) — AS(4) : LETAS(4) TS: GOSUB 400 z— TS: GOSUB 400 330 LET TS — AS(3) : LET A$(3) — A9(4) : LET AS(4) — TS: GOSUB 400 340 RETURN 400 FORX—1TO3 410 LET TS — AS(2) : LET A9(2) — AS(3) : LET 4813) — IS - 420 FORI—1 TO6: PRINTAS(I); : NEXTI: PRINT V"; 430 LET TS — A9S(1): LETAS(1) — AS(3) : LET sez baš «440 FORI—1TO6:PRINTAS(I); : NEXT]: PRINT "'"; 450 NEXTX 460 RETURN 500 GOSUB 200 510 LETTS<—AS$(1): LET AS(1) — —AS(): 520 LET TS— AS(2): LETA9(2) <:A9(6): 530 LET TS — AS(3) : LET AS(3) —: AG(6): 540 LET TS — AS(4) : LET A$(4) — AS(6): 550 LET TS — AS(5) : LET AS(5) — AS(6): 560 RETURN LET AS(6) <- TS : GOSUB 200 LET A9(6) < TS : GOSUB 200 LET. AS(6) <— TS: GOSUB 200 LET A$(6) — TS: GOSUB 200 LETAS(6) — TS: GOSUB 200 — mladina, stran 13