— NIKROELEKTRONIKA — RAČUNALNIŠTVO — INFORMATIKA — Računalniška rubrika v reviji je zahteva časa. Namenjena je vsem, ki se bolj ali manj resno ukvarjajo z najpotrebnejšimi delovnimi pripomočki sodobnega časa — s kateregakoli vidika. Namenjena je tudi tistim, ki jih bo pričakovani-in potrebni val (splošne) družbene akcije od- pravljanja računalniške nepismenosti šele pregnal iz zatohlih brlogov neznanja in nezaupa- nja. Spectrumovci, hackerji, računalnikarji! Vabimo vas k sodelovanju. Rubrika. je priložnost, da v njej objavite svoje razmišljanje o aktualnih problemih računalništva, informatike, mi- kroelektronske revolucije. To je priložnost, da za honorar objavite krajše lastne ali izboljšane in prirejene programe iz tujih revij, načrte manjših hardwarskih dodatkov itd. Prispevke poš- ljite na naslov uredništva. | : s. S V Sloveniji in Jugoslaviji smo sicer še daleč od Computer Assisted-Aided Manufactoring (CAM je Računalniško podprta produkcija), vendar je prav to rešitev in naša prihodnost, prihodnost generacij, ki še danes sedijo v šolskih klopeh in pišejo na table iz časa Avstro- Ogrske. Prej se tega zavemo , bolje bo za nas. Tudi to je eden od namenov računalniške rubrike, ki bo skupaj s poskusi v drugih publikacijah in posebnimi izdajami nekaterih revij : skušala zapolniti prazen prostor, interdisciplinarne računalniške revije. dokler v Sloveniji ne dobimo nove, O tem pa več v prihodnji številki. prve populistične in "INFORMATIZACIJA Ameriški futurolog Alvin Toffler v svojem delu The Third: Wave zav- zema stališče, da se človeška civili- zacija razvija v obliki udarnih valov in prekinitev teh valov. Približno 8000 let pred našim štet- jem je človek stopil v prvo veliko ob- dobje svojega razvoja, v dobo polje- delstva. Dolga tisočletja je potrebo- val, da je presegel to prvo stopnjo ra- . zvoja. Drugi val, ki se je začel nekako v drugi polovici 18. stoletja, je bil ve- liko bolj udaren, saj je svoje delo opravil že v nekaj stoletjih, in to ve- -liko bolj temeljito kot prvi val. To je bil val industrializacije, trajal pa je ne- kako do konca druge. svetovne vojne. Tedaj se je že začelo napove- dovati novo obdobje, obdobje infor- macij, računalnikov, robotov, komu- nikacij, obdobje informatizacije družbe. Sevi nastopi teh valov veljajo za najbolj razvite države Severne Amerike, Evrope, za Japonsko in še za katero drugo državo, velik del sveta paje še vedno v prvem in dru- gem obdobju. Ravno tako se tehno: loško visoko razvite države še vedno . . soočajo z nasprotji med tretjim valom in preživelimi institucijami drugega vala. D. Bell je tretji val označil za po- stindustrijsko družbo, bistvene ra- zlike med tremi razvojnisni stopnjami pa vidi v naslednjem: — v predindustrijskih družbah je delovna sila zaposlena z izkorišča- njem naravnih bogastev — v rudar- stvu, ribištvu, poljedelstvu, gozdar- < stvu, živinoreji. Človek dela le fizič- no. Danes je v tem stanju še vedno večina sveta. — industrijske družbe so družbe, ki proizvajajo dobrine. Bistveni ele- ment pri tem je energija. - — postindustrijska družba m melji na storitvah. Če je v industrijski družbi kvantiteta dobrin merilo. živ- ljenjskega standarda, potem je v po- stindustrijski družbi pomembnejša kvaliteta življenja, ki jo predstavljajo storitve in udobje (zdravje, izobra- zba, rekreacija, umetnostv. Bistvo te ' družbe je informacija. Informacija se je pojavila ravno v času, ko so visoko razvite države za- .čele spoznavati, da so naravni viri omejeni, da so že precej izrabljeni in - da se jih ne da obnoviti. Nasprotno pa za informacijo velja, da sejo lahko neskončno izkorišča in obnavlja in da jo lahko hkrati uporabija več ljudi. Informacija z rabo ne izgublja vred- nosti, kmvečjemu postaja dragoce- nejša (npr. znanje). Informacijske dobrine in storitve ne zahtevajo ogromnih vlaganj in energije, in tudi ne onesnažujejo. okolja. Vsi ti razlogi potrjujejo domnevo o bodoči hitri rasti informacijskega go- spodarstva. Že: okrog leta 1970 je bilo v ZDA približno pol detovne'sile označene za informacijske delavce. Veliko pove tudi podatek, da v ZDA izvira več kot četrtina bruto nacio- nalnega proizvoda iz proizvodnje, predelave in distribucije informacij- skih dobrin in storitev. RAČUNALNIK — STROJ, KI SPRE- JEMA, HRANI, OBDELUJE IN PO- SREDUJE INFORMACIJE Računalnik — uporaba xE To, kar. je prispeval: plug k na- stanku poljedelstva, parni stroj k za- četku industrije, toliko pomeni tudi računalnik za informatizacijo družbe. Računalnik je stroj, ki sprejema in- .formacije, jih obdeluje, shranjuje in jih posreduje naprej. Pojavlja se že na najrazličnejših področjih. npr. v industriji elektronike, telekomunika- cij, merilnih in kontrolnih naprav, pri finančnih in zavarovalnih storitvah, v izobraževanju, knjižnicah, v razisko- valnih in razvojnih podjetjih in še ' marsikje, v prihodnosti pa se bodo področja uporabe računalnikov še razširila, predvsem z vgrajevanjem mikroprocesorjev v naprave, kot so gospodinjski aparati, avtomobili, te- levizijski sprejemniki, hišni varnostni sistemi, razne igre itd. . Računalnik — razvoj S tem, ko sem omenila mikropro- Cesorje, sem se že dotaknila klasifi- kacije in razvoja računalnikov. V zgodnjih petdesetih letih je bil računalnik ogromen, neroden in ne- zanesljiv stroj, shranjen v veliki sobi ali dvorani in opremljen z velikim hladilnim sistemom. Tehnični po- datki za ta stroj pa so bili: 1 ele- ment/cm?, sestavljen iz elektronk, hi- trosti opgracij reda ene milisekunde. Taki so bili npr. IBM 650, ILJAC itd., pripadali pa so prvi generaciji raču- nalnikov..V tridesetih letih so raču- nalniki doživeli že ogromen razvoj, saj nam je danes na voljo že četrta generacija računalnikov. Sestavljajo jih vezja tipa LSI (Large scale inte- gration); zato se jim je temu primerno velikost že zelo zmanjšala, hitrost pa milijonkrat povečala (dosegajo hitro- sti nekaj nanosekund). Napoveduje se nam pa že nova, 5. generacija računalnikov, ki so jo že leta 1981 napovedali Japonci. , denje procesov in za manjše po-' Razvoj teh računalnikov naj bi Ja- ponsko postavil na vodilno mesto v računalniški industriji, računalniki 5. generacije pa naj bi se pojavili v za- četku devetdesetih let. Za te raču- nalnike naj bi bila značilna še večja integracija vezij, predvsem pa para- lelna arhitektura procesorjev (pri re- ševanju problemov naj bi hkrati de- lovalo veliko število procesorjev). Ta japonski izziv je takoj povzročil na- sprotno reakcijo v ZDA in Evropi, kjer so tudi ustanovili podobne skupine za razvoj 5. generacije računalnikov. Računalnik. — klasifikacija po ve- likosti oziroma procesni moči — Povelikosti delimo računalnike na mega-, mini- in mikroračunalnike." Pred leti je bila meja med njimi pov- sem jasna. Veliki računalniki so bili (so še) v računskih centrih in so jih uporabljali za paketne obdelave. Mi- / niračunalniki so se uporabljali za vo- slovne aplikacije, reševali pa so pi bleme tam, kjer so jih potrebov; Računalniška podjetja IBM, roughs, CDC so bila pojem za zvajalce velikih računalnikov Hewlett Pacard, Data Gene: za proizvajalce miniračunal Prvi" mikroračunalniki osembitni, zato so zelo z svojimi velikimi brati, tak ljivosti, dimenzijah, kot Uporabljali so se v raz skih napravah, pri v nih procesov in koto ki. S pojavitvijo 16-b šem času 32-bitnih' kov pa seje meja računalniki zelo