— NIKROELEKTRONIKA — RAČUNALNIŠTVO — INFORMATIKA —

Računalniška rubrika v reviji je zahteva časa. Namenjena je vsem, ki se bolj ali manj resno
ukvarjajo z najpotrebnejšimi delovnimi pripomočki sodobnega časa — s kateregakoli vidika.
Namenjena je tudi tistim, ki jih bo pričakovani-in potrebni val (splošne) družbene akcije od-
pravljanja računalniške nepismenosti šele pregnal iz zatohlih brlogov neznanja in nezaupa-
nja. Spectrumovci, hackerji, računalnikarji! Vabimo vas k sodelovanju. Rubrika. je priložnost,
da v njej objavite svoje razmišljanje o aktualnih problemih računalništva, informatike, mi-
kroelektronske revolucije. To je priložnost, da za honorar objavite krajše lastne ali izboljšane
in prirejene programe iz tujih revij, načrte manjših hardwarskih dodatkov itd. Prispevke poš-
ljite na naslov uredništva. | : s. S

V Sloveniji in Jugoslaviji smo sicer še daleč od Computer Assisted-Aided Manufactoring
(CAM je Računalniško podprta produkcija), vendar je prav to rešitev in naša prihodnost,
prihodnost generacij, ki še danes sedijo v šolskih klopeh in pišejo na table iz časa Avstro-

Ogrske. Prej se tega zavemo

, bolje bo za nas. Tudi to je eden od namenov računalniške

rubrike, ki bo skupaj s poskusi v drugih publikacijah in posebnimi izdajami nekaterih revij :

skušala zapolniti prazen prostor,
interdisciplinarne računalniške revije.

dokler v Sloveniji ne dobimo nove,
O tem pa več v prihodnji številki.

prve populistične in

"INFORMATIZACIJA

Ameriški futurolog Alvin Toffler v
svojem delu The Third: Wave zav-
zema stališče, da se človeška civili-
zacija razvija v obliki udarnih valov in
prekinitev teh valov.

Približno 8000 let pred našim štet-
jem je človek stopil v prvo veliko ob-
dobje svojega razvoja, v dobo polje-
delstva. Dolga tisočletja je potrebo-

val, da je presegel to prvo stopnjo ra- .

zvoja. Drugi val, ki se je začel nekako
v drugi polovici 18. stoletja, je bil ve-
liko bolj udaren, saj je svoje delo
opravil že v nekaj stoletjih, in to ve-
-liko bolj temeljito kot prvi val. To je bil
val industrializacije, trajal pa je ne-
kako do konca druge. svetovne
vojne. Tedaj se je že začelo napove-
dovati novo obdobje, obdobje infor-
macij, računalnikov, robotov, komu-

nikacij, obdobje informatizacije
družbe.
Sevi nastopi teh valov veljajo

za najbolj razvite države Severne
Amerike, Evrope, za Japonsko in še
za katero drugo državo, velik del
sveta paje še vedno v prvem in dru-
gem obdobju. Ravno tako se tehno:

loško visoko razvite države še vedno .

. soočajo z nasprotji med tretjim
valom in preživelimi institucijami
drugega vala.

D. Bell je tretji val označil za po-
stindustrijsko družbo, bistvene ra-
zlike med tremi razvojnisni stopnjami
pa vidi v naslednjem:

— v predindustrijskih družbah je
delovna sila zaposlena z izkorišča-
njem naravnih bogastev — v rudar-
stvu, ribištvu, poljedelstvu, gozdar-

< stvu, živinoreji. Človek dela le fizič-

no. Danes je v tem stanju še vedno
večina sveta.
— industrijske družbe so družbe,

ki proizvajajo dobrine. Bistveni ele-
ment pri tem je energija. -

— postindustrijska družba m
melji na storitvah. Če je v industrijski
družbi kvantiteta dobrin merilo. živ-
ljenjskega standarda, potem je v po-
stindustrijski družbi pomembnejša
kvaliteta življenja, ki jo predstavljajo
storitve in udobje (zdravje, izobra-
zba, rekreacija, umetnostv. Bistvo te

' družbe je informacija.

Informacija se je pojavila ravno v
času, ko so visoko razvite države za-

.čele spoznavati, da so naravni viri

omejeni, da so že precej izrabljeni in

- da se jih ne da obnoviti. Nasprotno

pa za informacijo velja, da sejo lahko
neskončno izkorišča in obnavlja in
da jo lahko hkrati uporabija več ljudi.
Informacija z rabo ne izgublja vred-
nosti, kmvečjemu postaja dragoce-
nejša (npr. znanje). Informacijske
dobrine in storitve ne zahtevajo
ogromnih vlaganj in energije, in tudi
ne onesnažujejo. okolja.

Vsi ti razlogi potrjujejo domnevo o
bodoči hitri rasti informacijskega go-
spodarstva. Že: okrog leta 1970 je
bilo v ZDA približno pol detovne'sile
označene za informacijske delavce.
Veliko pove tudi podatek, da v ZDA
izvira več kot četrtina bruto nacio-
nalnega proizvoda iz proizvodnje,
predelave in distribucije informacij-
skih dobrin in storitev.

RAČUNALNIK — STROJ, KI SPRE-
JEMA, HRANI, OBDELUJE IN PO-
SREDUJE INFORMACIJE

Računalnik — uporaba xE
To, kar. je prispeval: plug k na-

stanku poljedelstva, parni stroj k za-

četku industrije, toliko pomeni tudi

računalnik za informatizacijo družbe.
Računalnik je stroj, ki sprejema in-

.formacije, jih obdeluje, shranjuje in

jih posreduje naprej. Pojavlja se že
na najrazličnejših področjih. npr. v
industriji elektronike, telekomunika-
cij, merilnih in kontrolnih naprav, pri
finančnih in zavarovalnih storitvah, v
izobraževanju, knjižnicah, v razisko-
valnih in razvojnih podjetjih in še

' marsikje, v prihodnosti pa se bodo

področja uporabe računalnikov še
razširila, predvsem z vgrajevanjem
mikroprocesorjev v naprave, kot so
gospodinjski aparati, avtomobili, te-
levizijski sprejemniki, hišni varnostni
sistemi, razne igre itd.

. Računalnik — razvoj

S tem, ko sem omenila mikropro-
Cesorje, sem se že dotaknila klasifi-
kacije in razvoja računalnikov.

V zgodnjih petdesetih letih je bil
računalnik ogromen, neroden in ne-
zanesljiv stroj, shranjen v veliki sobi
ali dvorani in opremljen z velikim
hladilnim sistemom. Tehnični po-
datki za ta stroj pa so bili: 1 ele-
ment/cm?, sestavljen iz elektronk, hi-
trosti opgracij reda ene milisekunde.
Taki so bili npr. IBM 650, ILJAC itd.,
pripadali pa so prvi generaciji raču-
nalnikov..V tridesetih letih so raču-
nalniki doživeli že ogromen razvoj,
saj nam je danes na voljo že četrta
generacija računalnikov. Sestavljajo
jih vezja tipa LSI (Large scale inte-
gration); zato se jim je temu primerno
velikost že zelo zmanjšala, hitrost pa
milijonkrat povečala (dosegajo hitro-
sti nekaj nanosekund).

Napoveduje se nam pa že nova,
5. generacija računalnikov, ki so jo
že leta 1981 napovedali Japonci.

, denje procesov in za manjše po-'

Razvoj teh računalnikov naj bi Ja-
ponsko postavil na vodilno mesto v
računalniški industriji, računalniki 5.
generacije pa naj bi se pojavili v za-
četku devetdesetih let. Za te raču-
nalnike naj bi bila značilna še večja
integracija vezij, predvsem pa para-

lelna arhitektura procesorjev (pri re-

ševanju problemov naj bi hkrati de-
lovalo veliko število procesorjev). Ta
japonski izziv je takoj povzročil na-
sprotno reakcijo v ZDA in Evropi, kjer
so tudi ustanovili podobne skupine
za razvoj 5. generacije računalnikov.

Računalnik. — klasifikacija po ve-
likosti oziroma procesni moči

— Povelikosti delimo računalnike na
mega-, mini- in mikroračunalnike."
Pred leti je bila meja med njimi pov-
sem jasna. Veliki računalniki so bili
(so še) v računskih centrih in so jih
uporabljali za paketne obdelave. Mi- /
niračunalniki so se uporabljali za vo-

slovne aplikacije, reševali pa so pi
bleme tam, kjer so jih potrebov;
Računalniška podjetja IBM,
roughs, CDC so bila pojem za
zvajalce velikih računalnikov
Hewlett Pacard, Data Gene:
za proizvajalce miniračunal
Prvi" mikroračunalniki
osembitni, zato so zelo z
svojimi velikimi brati, tak
ljivosti, dimenzijah, kot
Uporabljali so se v raz
skih napravah, pri v
nih procesov in koto
ki. S pojavitvijo 16-b
šem času 32-bitnih'
kov pa seje meja
računalniki zelo