ona ball A 1 Äi VZLNE IRC enA snigjanjaj ÂŤm Do vhodni in izhodni izrazi enota. Oglejmo si primer, ki nam pokaĹže kaj se dogaja: LET moja starost - INT (RND 190): INPUT ("jaz sem"; moja starost;"."); "Koliko let imate?", vaĹĄa leta moja starost - je v oxlepajih, zato se njena starost izpiĹĄe, vaĹĄa starost - ni v oklepajih, zato morate njeno vrednost vpisati. Vse, kar ukaz INPUT piĹĄe, se pomika proti spodnjemu delu okremi deluje v glavnem neodvisno od zgornjega dela ekrana. Njegove vrste se v odnosu pro- ti zgornji vrsti spodnje polovice oznaÄujejo s ĹĄtevilkami, pa Äeprav ae ta del pomaknil proti stvarnemu TV ekranu (kar se nam dogaja, Äe vtipkate mnoĹžico INPUT podatkov). Da bi videli, kaj AT poÄne v ukazih INPUT, izpeljite to: 10 INPUT "To je vrsta l.", a$; AT 0, 0; "To je vrsta 0.", a$; AT 2, $; "To je vrsta 2.", a$; AT 1, 0; "To je ĹĄe vedno vrsta l.", a$ (vsakiÄ, ko se ustavi pritisnete ENTER). Ko je izpisano "To je vrsta 2", se spodnji del ekrana pomakne proti navzgor, da bi napravil prostor: ker pa se tudi oznake s ĹĄtevili pomaknejo navzgor, so vrste texsta iste ĹĄtevilke. Po- izkusite sedaj to: 10 FOR n-g TO 19: PRINT AT n,0;n;: NEXT n 24 INPUT AT 9,0; a$; AT 1,0; a$; AT 2,0; a$; AT 3,0; AT 4,0; a$; AT 5,0; a": Dokler gre spodnji del ekrana proti navzgor, zgornji del ne bo ogroĹžen vse do takrat, ko bo spodnji del zagrozil, da bo priÄel pisati v isti vrsti kot PRINT pozicija. Da bi se to prepreÄilo, zaÄne zgornji del s scrolliranjemn. Obstoja ĹĄe ena lastnost ukaza INPUT, ki jo do sedaj ĹĄe nismo videli, imenuja pa se LINE INPUT. Predstavlja drugaÄen naÄin vpisovanja stirng variabl. Äe pred ime string variable vpiĹĄete LINE, npr. tako: INPUT LINE a$ raÄunalnik ne bo zapisal narekovajev, kar sicer dela za string variablami, vendar si bo predstavljal, da so tam. Äe vtipkate: maÄek