matematične funkcije 42

in

a !(b x c)zla? bi ke

Če se s tem srečujete prvič, se ne trudite, da bi si vse zapomnili; zapomni-
te si samo naslednje:

a %(-1)<l/a in

a %(1/2)<S0R a

in ko boste razumeli, bo tudi ostalo mnogo lažje. Eksperimentirajte z vsem
tem tako, da poizkusite naslednji program:

18 INPUT a, b, Cc

2G PRINT a$(bic), afb x ate

30 GO TO 18

Če pravilo, ki smo vam ga prej podali drži, potem bosta vsakih (ko bo raču-
nalnik izpisova), dve števili enaki. (Pazite: zaradi načina, s katerim ra-
čunalnik izračunava B mora biti število na levi strani vedno pozitivno -
v našem primeru je to a).

Tipičen primer uporabe funkcije je obrestni račun.

Vzemimo na primer, da imate na banki nekaj denarja, za katerega dobite letno
15 % obresti. poletu dni, se bo vaša vloga povečala za 15 % in bo znašala

115 % (vsoto ste Z opivšiis s 1.15). Naslednje leto se bo zgodilo isto, zato
sedaj vsota znaša: l.l5 x 1.15 < 1.15 $2 - 1.3225 krat vložena vsota. torej;

po y letih boste imeli 1.15 y krat vložena vsota. Če sedaj poizkusite:
FOR y:d TO 100: PRINT y, 19xl.15 $y: NEXT y

boste videli, da se vsota viša vse hitreje in hitreje (čeprav boste opa.

da ne drži koraka z inflacijo).

Takšna reakcija, kjer se neka vsota po določenem časovnem intervalu, množi
sama s seboj po določenem ključu, se imenuje eksponencijalna rast in se iz-
računava z dviganjem nekega števila na potenco časa. Predstavljajmo si, da

ste napravili naslednje:

14 DEF FN a(x) -a 0.

Tu je a več ali manj fiksiran z ukazom LET; njegova vrednost odgovarja ob-