funkcije 39

Ko ste vstavili v program odgovarjajoč ukaz DEF, lahko v izrazih uporablja-

te svoje lastne funkcije enako svobodno kot računalnikove.

Pozor: v nekaterih dijalektih BASIC-a morate postaviti v oklepaje celo argu-
mente računalnikovih funkcij, kar pa ni v BASIC-u, ki ga uporablja ZX Spec-

trum.

ITN vedno zaokroža "navzdol". Da bi zaokrožili na najbližje celo število,
številu dodajte 4.5. Da bi to storili, sedaj napišite svojo lastno funkcip:
28 DEF FN r(x)<ITN (x40.5):REM da celo število, ki je najbližje številu x.
Sedaj boste dobili npr.:

FN r(2.9)<3 FN r(2.4)>2

FN r(-2.9)--3 ; FN r(-2.4)--2

Primerjajte z odgovori, ki jih dobite, če koristite samo INT (namesto FN r).
Vtipkajte in izvršite naslednji program:

10 LET x-$0: LET y<$: LET a<l9

20 DEF FN p(x,y)satxxy

30 DEF FN g()<atxxy

40 PRINT FN p(2,3),FNg()

V tem programu imamo obedai suptilnih dejstev. Prvo, funkcija ni omejena sa-
mo na en argument - lahko jih ima več ali pa nobenega, vendar mora oklepaje
zadržati. Drugo, ni važno kam v program postavite ukaz DEF. Ko je računalrik
izvršil vrsto 19, on enostavno preskoči vrsti 28 in 39, da bi prišel do vrste
48. Vseeno pa ukaz DEF ne more biti v direktnem ukazu, temveč se mora naha-
jati nekje v programu. Tretje, x in y so imena variabel v programu kot osjo-
proč so pa tudi argumenti funkcije FN p. FN p začasno pozabi na variable . in
y (iz vrste 18) ter glede na to, da nima argumenta z imenom a, uporabi vari-
ablo a (iz vrste 14). Medtem, ko je FN p (2,3) ocenjevano, je zaa uporab-
ljena vrednost 18, ker je to variabla; za x je vzeta vrednost 2 (ker je m
prvo argument), za y s vrednost 3 (ker je to drugi argument). Rezultat je
torej ide2u3-16. Ko je ocenjevana FN g(), ki nima argumenta, so a, x in y
prevedni kot variable z vrednostmi 19, 9 in 9 (respektivno). Rešitev je v
tem primeru l0410x0-1JG. Sedaj spremenite vrsto 20 v:

24 DEF FN p(x,y) < FN a()

SPL z PA pre JETRNE, BPA DE«

RR ae a V ab