a
n

osnovni pojmi programiranja

delujejo.

V tem primeru se dobi naslednje sporočilo: D BREAK-CONT repeats. V takšnem
primeru (kot tudi v večini drugih), CONTINUE ponavlja ukaz, pri katerem je
program ostal, vendar po obvestilu: L BREAK isto program, CONTINUE nadaljuje

z naslednjim ukazom, čeprav je dovolil eventualne skoke.

Ponovno vključite program z imenom in ko od vas zahteva INPUT, vtipkajte:

n$ (za odstranjenimi narekovaji)

n$ je nedefinirana variabla (če je program začet z RUN) in dobili boste ob-
vestilo o napaki: 2 Variable not found (variabla ni najdena). Če sedaj vtip-

kate:

LET n$ <"nekaj določenega"
(kar ima obvestilo G OK, 8J:l) in

CONTINUE

Videli boste, da n$ lahko uporabite kod vhodni podatek brez problema. V tem
primeru CONTINUE skače na ukaz INPUT v vrstici 114. Ne ozira se na obvestilo
ukaza LET, ki je bil "OK" in skače na ukaz, ki se nanaša na prednodno obves-
tilo: prvi ukaz v vrsti llJ. Če se program ustavi na kakšni napaki, lahko
storite vse da jo popravite, nakar bo CONTINUE nadaljeval svoje delo.

Kot smo že dejali, je L BREAK into program posebno obvestilo, ker za njim
CONTINUE ne ponavlja ukaza, pri katerem je program obstal. Avtomatski lis-
tingi, ki niso rezultat ukaza LIST, temveč nastanejo po vpisovanju nove vr-
ste, vas lahko zmedejo. Če vpišete program petih vrstic, ki imajo vse ukaz

REM:
1 REM
2 REM

3 REM

49 REM

50 REM

boste lahko eksperimentirali.