Hu

osnovni pojmi programiranja ll

čune; v tem primeru mora poiskati vrednost string variable, ki se imenuje n$,
(to pa je katerokoli ime, ki ste ga vtipkali v zadnjem poizkusu. Ukaz INPUT

deluje ravno tako kot LET n$ < n$ tako, da je vrednost n$ nespremenjena.
Sedaj za primerjavo vtipkajte:

n$
tokrat brez brisanja narekovajev. Variabla n$ ima vrednost un$", Če želite
uporabiti STOP pri inputu stringa, morate najprej vrniti kursor na začetek

vrste.

[o Poglejte Senčiito RUN 18), ki smo ga že imeli. Računalnik skače na vrstico
140. Ali bi lahko rekli: GO TO 100 namesto RUN 100 ? V tem primeru je odgo-
vor pozitiven, čeprav je razlika. RUN 100 predvsem briše vse variable in
ekran ter nato deluje kot GO TO 104. GO TO ne briše ničesar ! Lahko se zgo-
di, da delate neki program brez, da bi brisali eno samo variablo. Tukaj je
GO TO nujen, RUN bi bil lahko katastrofalen; zato je bolje, da se navadite

avtomatsko vtipkavati RUN, kadar delate neki program.

Še ena razlika je tudi v tem, da lahko vtipkate RUN brez števila vrste pro-
rama, GO TO pa jo mora vedno imeti.

Oba programa sta vstavljena z ukazom STOP v input vrstici (ko je računalnik
pričakoval vnos podatkov). Včasih pomotoma vpišleva program, ki se ne da usta-

€ viti. Vtipkajte:

203 GO TO 288

RUN 200

Izgleda, da je sedaj vse v redu, in da računalnik dela brez prestanka, dokler
ga ne izključite, vendar obstaja manj drastičen način, da to storite. Pritis-
nete CAPS SHIFT 'skupaj s tipko SPACE, nad katero je napisano BREAK. Prograrn

se bo ustavil z obvestilom: L BREAK in to program.

Na koncu vsakega ukaza program pregleduje, ali so tipke CAPS SHIFT in SPACE
pritisnjene in če so, se ustavi. Tipko BREAK lahko uporabljate tudi, kadar
koristite kasetofon ali printer ter ostalo, kar lahko priključite računalni-

- ku, vendar samo v času, ko računalnik pričakuje njihovo delovanje, oni pa ne