'Memorija kompjuterja lahko shrani mnogo vrst podatkov. Videli smo že, da

A. NEKATERE ENOSTAVNE KOMANDE

H

komanda PRINT ukazuje kompjuterju, da piše črke, številke in rezultate ra-
čunanja s številkami in črkami na ekranu. Če želite ukazati kompjuterju,
naj si zapomni število ali zaporedje črk, morate locirati mesto v memoriji
za ta namen. Večina žepnih računalnikov ima tipko, xi se imenuje memory
(spomin) in služi spominjanju številk za kasnejšo uporabo. Vaš kompjuter
lahko stori več od tega. On ima lahko zelo: veliko imaginarnih mest in vsa-
ko od njih za svoje ime. ia primer predstavljjajmo si, da si vi želite za-
pomniti število let, ki jih imate. Uporabi še. ukaz .LET:(LET je ukaz na

tipki L). Recimo, da imate 34 let. Napišimo:
LET starost - 34

Pri kobiščeniju komande LET, se določeni del spomina označi s "starost" in
se v ta del shrani številka 34. Da bi dobili to shranjeno informacijo, pri-
tisnemo:

PRINT starost

in na ekranu zopet dobimo 34. Zelo lahko je zamenjati vsebino tega dela,

ki ga imenujemo "starost". Napišimo:

LET starost - 56 ter nato

PRINT starost

in na ekranu se bo pojavilo število 56. "Starost" je primer variable, ker
se lahko njena vrednost menja. Možno je tudi kombinirati izpisovanje sooro-
čil in vrednosti varijabl. Napišimo:

PRINT "število vaših let znaša"; starost

Vseeno pa se kompjuter uporablja za koristnejše stvari kot je spominjanje

številk s svojimi imeni. On si lahko zapomni tudi zaporedje črk. Da bi se

razlikovale številčne varijable, se uporablja simbol $ na koncu imena va-

rijable. Na primer, da bi shranili zaporedje črk "število vaših let je", ga

imenujemo a$. Ime string varijable ima lahko samo eno črko različno od 3.