Črtna koda
v zdravstvu

Dr. LJUBIŠA LUKIČ
Foto: SRDAN ŽIVULOVIČ

zijo krvi je zbiranje in konzerviranje krvi.

Kri zbiramo od krvodajalcev ali pa dobi-
mo že odvzete doze krvi od drugih sorodnih
ustanov. Kri praviloma predelamo, in sicer pri-
pravimo iz ene doze krvi več posameznih kom-
ponent krvi ali pa združimo več posarneznih
manjših izdelkov v nov klinično učinkovitejši
izdelek. Vsako dozo krvi laboratorijsko testira-
mo in spremljamo kvalitetne kontrole izdelkov.
Zavod 'je zadolžen tudi za kontrolo pošiljanja
krvi zdravstvenim ustanovam oziroma posamez-
nim bolnikom. Pri našem delu velja načelo, da
predvsem ne smemo škodovati niti krvodajalcu
niti bolniku. Zaradi velikega števila podobnih
izdelkov in storitev je idealno indiciran informa-
cijski sistem podprt z računalniško obdelavo
podatkov.

Velika nevarnost, ki se pojavlja pri našem
delu, je zamenjava krvi ali krvne komponente.
Napaka bi lahko pripeljala do tega, da bi bolnik
dobil neustrezno kri. Po naših izkušnjah in gle-
de na priporočila v tuji literaturi so napake v ve-
liki večini adrninistrativne in le redko strokovne.
Zato si prizadevamo, da maksimalno kontrolira-
mo ves administrativni in pripravljalni postopek
vsake doze krvi ali krvne komponente, in to
predvsem z večkratnimi kontrolami.

Vsak pripravek krvi ima zato svojo oznako in
na tem področju označevanja in identificiranja
vzorca moramo izključiti človeški faktor pomo-
te; to nam omogoča črtna koda v kombinaciji
z računalniško podprtim informacijskim si-

Gliri dejavnost Zavoda SRS za transfu-

Osnovni namen .

Z vpeljavo avtomatske obdelave podatkov že-
limo doseči kvalitetno in ažurno spremljanje
krvodajalstva na zavodu:

- Hitro izdelavo obstoječih poročil in večjo
izbiro različnih novih pregledov za izboljšavo
organizacije krvodajalskih akcij in kontrole

opravljenega dela ter olajšavo klicanja krvoda-
jalcev.

— Računalniško vodenje podatkov mora omo-
gočiti hitro pripravo posebnih pregledov, ki jih
potrebujejo zdravniki za svoje strokovno in
znanstveno delo.

— Zmanjšati se mora obseg zamudnega admi-
nistrativnega dela, v katerem se delavci vse bolj
in bolj dušijo.

Strokovna utemeljitev

Glavni cilj uvedbe črtne kode je maksimalna
varnost pri naši dejavnosti in obenem je varnost
sama po sebi že zadosten razlog za uvedbo
črtne kode.

Črtna koda obenem omogoča hiter in zane-
sljiv vnos informacij, avtomatizacijo postopkov
in strojno branje. Tudi sam postopek izbire ope-
racije in dela z računalnikom je lahko povezan
s črtno kodo, ki tako omogoča hitro komunika-
cijo. Hitra identifikacija zajema tako kri in krvne
komponente kot osebje in postopke oziroma
ustanove ter v prihodnosti tudi prejemnika.

Standard Kodabar je črtna koda, ki so jo ne-
koliko spremenili in jo prilagodili glede na po-
trebe transfuzijske dejavnosti. ABC simboli te
kode obsegajo dvajset znakov: številke od 0 do
9, nekatere posebne oznake, kot so dvopičje,
plus, minus, poševna črta, pika, dolar in nabor
štirih črk A, B, C in D, ki jih uporabljamo kot
začetne in končne kontrolne oznake in ki omo-
gočajo dodatno varnost pri čitanju zapisa. Izbra-
na je taka kombinacija črt in medprostorov, da
omogoča maksimalno varnost pri čitanju oznak
in praktično izključuje zamenjave; zato uporab-
ljamo le 20 kombinacij za oznake.

Začetne in končne oznake igrajo važno vlogo
pri varnosti branja zapisa in njegovi identifikaci-
ji. Vsaka oznaka ima začetno in končno oznako
in tako definira dolžino ter pomen zapisa, obe-
nem pa ima posebno vlogo kot povezovalna
oznaka za nadaljne čitanje druge oznake (labo-
ratorijske oznake, ime komponente itd.).

Praktično že vsi proizvajalci vrečk upoštevajo
omenjena določila in svoje vrečke že opremljajo
s črtno kodo. Oznake identificirajo vrečko in
vrsto konservansa.

Osnovna etiketa je predtiskana in ima preddo-
ločena mesta za dodatne predtiskane nalepke,
ki jih dodajamo ali prelepimo ter tako omogoči-
mo dodajanje informacij in spremljanje procesa
dela.

Predtiskana je oznaka ustanove z nekaterimi
splošnimi določili, določena so mesta za dodat-
ne nalepke, velikost in barva nalepk ter njihove
lastnosti.

Računalniško podprt informacijski sistem
omogoča tekoče računalniško spremljanje kr-
vodajalca od sprejema do odvzema krvi in evi-
dentiranje rezultatov laboratorijskih preiskav
z izpisovanjem ustreznih kontrolnih pregledov
in statističnih poročil.

Vse krvodajalstvo je v Sloveniji je zasnovano
na odvzemih v zavodu, na terenu in v posamez-

Moj mikro 33