o PR PRO FOLFROGRAMI Stran $e5 3 š naslov teksta, iz katerega je Podtekst, »ENTRY. VAJA AMC RE, RZ, RA) : Vstopna točka. MOVL.. ACAF),R2 : Frvo število sre v R2, MOV. GO AF). RZ 7 drugo čtevilo sre v RZ, MOVAL. LEAF), RA 7 naslov teksta gre v RA. V registru AF je naslov začetka tabele, MA(AF) (torej določa prvi podatek v tabeli. Ker Je: to naslov števila: mi bi Pa radi sama število, moramo uporabiti posredno naslavljanje, torej ŽALAF), Če želimo uporabiti kot podatek naslov spremenljivke, naprimer teksta, lahko to dosežemo tako, da naslovimo ta argument neposredno; lepše din presledneje pa je. če naslov prenesemo z ukazom MOVAL., naslovimo pa spet sam podatek. de2,.4 Izbira med ukazoma CALLS in ČALIL.G Obe obliki klica procedure imata prednosti in pomankljivosti. Za klic s CALLG lahko pripravimo arsaumente že med prevajanjem z ukazi »LONG ali .ATCRESS in med izvajanjem izvršimo le ukaz (CALLG. V. tem primeru Je klic s CALLG hitrejši. [ruga prednost Je to, da lahko ista tabelo arsumentov večkrat uporabimo za klice procedur s podobnimi arsumenti, če spremenimo enega ali več podatkov v tabeli.: S tem pa smo že izgubili prednost; da pripravimo argumente ob preva janju. Slabost tega načina klica procedur je, da tabele zasedajo prostor v pomnilniku tudi ko niso več potrebne. Fri klicu s CALLS se temu izosnemo tako; da arsumente zapišemo na sklad in ko se- izva janje procedure konča, operacijski sistem poskrbi za to; da pobere ar9gumervte sklada. t 3,3. REKURZŽIJA Frocedure in podprosrame (subroutine) lahko uporabljamo tudi rekurzivno, to pomeni, da procedura kliče samo sebe. Fri uporabi rekurzivnih procedur moramo Paziti na argumente; sad bomo pri k iču procedure s CALLG uporabljali vedno isto tabelo argumentov in tako ima procedura na voljo svoje arsumente le dokler ne pokliče same sebe, Tega problema ni pri klicu procedure s CALLS, saj ima v vsaki 9lobirri procedura svojo kopijo argumentov, Tudi če uporabljamo rekurzivno pravi podprogram: je nadbolje vrenašati argumente na skladu. Freprost primer uporabe rekurzije je računanje faktoriele. Ža cela števila je faktoriela (N), kar zapišemo z NI, enaka produktu vseh celih števil od 1 do N. Faktorjela števila 4 de torej 1xX2X3x4, Rekur zivno definiramo faktorielo celesa čtevila z enačbami v