ae. »

(GA računalniški sistemi dela

NAČINI NASLAVLJANJA IN FORMAT. UKAZA

nono ume ona mna omo onem vama umno toma poma

111000001! koda ukaza AIHU.Z

10OOO0OO0O1O! opis prvega operanda (£2)
111001111! opis drugega operanda

ooo o — z relativnim naslavljanjem
11111110!

ME PRE pala bie odmik

100011010!

101010001! opis tretjega operanda (Rl)

Slika 3.1: Slika ukaza v pomnilniku.

Ko procesor izvrši nek ukaz» prebere naslednjega.  Frocesor torej
prebere bute z naslova; ki je zapisan v programskem števcu in takoj
poveča programski števec za 1. Ko raztolmači kodo ukaza,» se odloči;
ali se naslednji bvute nadaljevanje tega ukaza. To je takrat; ko Je
koda ukaza dolva dva buta, ali ko je potreben za izvršitev ukaza še
kakšen podatek. Ko procesor pričakuje podatek; prebere še en bste in
spet poveča vrednost programskega števca za 1. Iz načina naslavljanja
ugotovi; koliko dodatnih butov določa ta podatek in ko Jih bere sproti
popravlja vrednost v prosramskem števcu. Ta postopek ponavlja; dokler
ne prebere vseh podatkov jin takrat kaže prosramski števec na kodo
naslednjega ukaza.

3.3 UFORAKA REGISTROV

Kegistre lahko uporabljamo na različne načine. Na jpreprosteje

je; če uporabimo register kot akumulator, torej da zapišemo podatek v
resister. Na ta način smo začasno shranili nek podatek in nam ni bilo
treba za to iskati prostega pomnilnika: hkrati pa Je ta podatek hitro
dostopen; saj je register del procesorja in si pri naslednjem iskanju
teva podatka prihranimo dostop do pomnilnika.

Namesto podatka lahko v resister zapišemo naslov podatka. Zdaj
je register kazalec ('"pointer") na podatek. Z nekaterimi načini
naslavljanja lahko avtomatično spreminjamo vrednost v registru s tem:
da dostopamo do podatka. Taka uporaba je zelo učinkovita pri delu s
tabelami in s skladom. -

V resister lahko zapišemo tudi odmik podatka od začetka neke
strukture; začetek te strukture pa opišemo na poljuben način. Takemu
naslavljanju pravimo  indeksno,> register pa uporabljamo kot indeksni
register.

U