ae. Âť (GA raÄunalniĹĄki sistemi dela NAÄINI NASLAVLJANJA IN FORMAT. UKAZA nono ume ona mna omo onem vama umno toma poma 111000001! koda ukaza AIHU.Z 10OOO0OO0O1O! opis prvega operanda (ÂŁ2) 111001111! opis drugega operanda ooo o â z relativnim naslavljanjem 11111110! ME PRE pala bie odmik 100011010! 101010001! opis tretjega operanda (Rl) Slika 3.1: Slika ukaza v pomnilniku. Ko procesor izvrĹĄi nek ukazÂť prebere naslednjega. Frocesor torej prebere bute z naslova; ki je zapisan v programskem ĹĄtevcu in takoj poveÄa programski ĹĄtevec za 1. Ko raztolmaÄi kodo ukaza,Âť se odloÄi; ali se naslednji bvute nadaljevanje tega ukaza. To je takrat; ko Je koda ukaza dolva dva buta, ali ko je potreben za izvrĹĄitev ukaza ĹĄe kakĹĄen podatek. Ko procesor priÄakuje podatek; prebere ĹĄe en bste in spet poveÄa vrednost programskega ĹĄtevca za 1. Iz naÄina naslavljanja ugotovi; koliko dodatnih butov doloÄa ta podatek in ko Jih bere sproti popravlja vrednost v prosramskem ĹĄtevcu. Ta postopek ponavlja; dokler ne prebere vseh podatkov jin takrat kaĹže prosramski ĹĄtevec na kodo naslednjega ukaza. 3.3 UFORAKA REGISTROV Kegistre lahko uporabljamo na razliÄne naÄine. Na jpreprosteje je; Äe uporabimo register kot akumulator, torej da zapiĹĄemo podatek v resister. Na ta naÄin smo zaÄasno shranili nek podatek in nam ni bilo treba za to iskati prostega pomnilnika: hkrati pa Je ta podatek hitro dostopen; saj je register del procesorja in si pri naslednjem iskanju teva podatka prihranimo dostop do pomnilnika. Namesto podatka lahko v resister zapiĹĄemo naslov podatka. Zdaj je register kazalec ('"pointer") na podatek. Z nekaterimi naÄini naslavljanja lahko avtomatiÄno spreminjamo vrednost v registru s tem: da dostopamo do podatka. Taka uporaba je zelo uÄinkovita pri delu s tabelami in s skladom. - V resister lahko zapiĹĄemo tudi odmik podatka od zaÄetka neke strukture; zaÄetek te strukture pa opiĹĄemo na poljuben naÄin. Takemu naslavljanju pravimo indeksno,> register pa uporabljamo kot indeksni register. U