ae. » (GA računalniški sistemi dela NAČINI NASLAVLJANJA IN FORMAT. UKAZA nono ume ona mna omo onem vama umno toma poma 111000001! koda ukaza AIHU.Z 10OOO0OO0O1O! opis prvega operanda (£2) 111001111! opis drugega operanda ooo o — z relativnim naslavljanjem 11111110! ME PRE pala bie odmik 100011010! 101010001! opis tretjega operanda (Rl) Slika 3.1: Slika ukaza v pomnilniku. Ko procesor izvrši nek ukaz» prebere naslednjega. Frocesor torej prebere bute z naslova; ki je zapisan v programskem števcu in takoj poveča programski števec za 1. Ko raztolmači kodo ukaza,» se odloči; ali se naslednji bvute nadaljevanje tega ukaza. To je takrat; ko Je koda ukaza dolva dva buta, ali ko je potreben za izvršitev ukaza še kakšen podatek. Ko procesor pričakuje podatek; prebere še en bste in spet poveča vrednost programskega števca za 1. Iz načina naslavljanja ugotovi; koliko dodatnih butov določa ta podatek in ko Jih bere sproti popravlja vrednost v prosramskem števcu. Ta postopek ponavlja; dokler ne prebere vseh podatkov jin takrat kaže prosramski števec na kodo naslednjega ukaza. 3.3 UFORAKA REGISTROV Kegistre lahko uporabljamo na različne načine. Na jpreprosteje je; če uporabimo register kot akumulator, torej da zapišemo podatek v resister. Na ta način smo začasno shranili nek podatek in nam ni bilo treba za to iskati prostega pomnilnika: hkrati pa Je ta podatek hitro dostopen; saj je register del procesorja in si pri naslednjem iskanju teva podatka prihranimo dostop do pomnilnika. Namesto podatka lahko v resister zapišemo naslov podatka. Zdaj je register kazalec ('"pointer") na podatek. Z nekaterimi načini naslavljanja lahko avtomatično spreminjamo vrednost v registru s tem: da dostopamo do podatka. Taka uporaba je zelo učinkovita pri delu s tabelami in s skladom. - V resister lahko zapišemo tudi odmik podatka od začetka neke strukture; začetek te strukture pa opišemo na poljuben način. Takemu naslavljanju pravimo indeksno,> register pa uporabljamo kot indeksni register. U